Zaščita pred soncem je eden najpomembnejših korakov pri ohranjanju zdrave kože, ne glede na letni čas. Čeprav večina ljudi na sončno kremo pomisli predvsem poleti ali na plaži, so UV-žarki prisotni skozi vse leto in lahko kožo poškodujejo tudi v oblačnem vremenu ali med vsakodnevnimi opravki.
Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju ne povzroča le sončnih opeklin, temveč prispeva tudi k prezgodnjemu staranju kože, nastanku hiperpigmentacij, razgradnji kolagena ter poveča tveganje za razvoj kožnega raka. Raziskave kažejo, da se poškodbe kože zaradi UV-sevanja kopičijo skozi življenje, zato je redna zaščita pred soncem ena najboljših naložb v dolgoročno zdravje in videz kože.
V tem članku bomo razložili, kako UV-žarki vplivajo na kožo, kako izbrati ustrezno sončno kremo, kako pravilno uporabljati zaščitni faktor (SPF) ter zakaj lahko poleg zunanje zaščite pomembno vlogo igra tudi prehrana, bogata z antioksidanti.
Kaj pomeni zaščita pred soncem?
Zaščita pred soncem zajema vse ukrepe, s katerimi zmanjšamo škodljive učinke ultravijoličnega (UV) sevanja na kožo. Sončna krema je pri tem eden najpomembnejših delov zaščite, vendar še zdaleč ni edini. Učinkovita zaščita vključuje tudi izogibanje soncu v času najmočnejšega UV-sevanja, nošenje zaščitnih oblačil, sončnih očal in pokrival ter skrb za zdrav življenjski slog.
Da bi razumeli, zakaj je zaščita pred soncem tako pomembna, moramo najprej poznati različne vrste UV-sevanja.
UVA, UVB in UVC - kakšna je razlika?
Sonce oddaja različne vrste ultravijoličnih žarkov, ki se med seboj razlikujejo po valovni dolžini in vplivu na kožo.
UVA-žarki predstavljajo večino UV-sevanja, ki doseže Zemljino površje. Prodrejo globoko v usnjico (dermis), kjer prispevajo k razgradnji kolagena in elastina ter pospešujejo fotostaranje kože. Povezani so tudi z nastankom pigmentacij in poškodbami DNK. Ker prehajajo tudi skozi oblake in navadno okensko steklo, je koža UVA-sevanju izpostavljena vse leto.
UVB-žarki imajo krajšo valovno dolžino in delujejo predvsem na povrhnjico kože. So glavni povzročitelji sončnih opeklin, hkrati pa pomembno prispevajo k poškodbam DNK in povečujejo tveganje za razvoj kožnega raka. Intenzivnost UVB-sevanja je največja v poletnih mesecih in okoli poldneva.
UVC-žarki imajo najkrajšo valovno dolžino in največ energije, vendar jih ozonska plast skoraj v celoti absorbira, zato v običajnih razmerah ne dosežejo Zemljine površine.
Koža ima svojo naravno zaščito - vendar ta ni dovolj
Naša koža ni povsem brez obrambe pred soncem. Pomembno vlogo ima melanin, pigment, ki nastaja v melanocitih in absorbira del UV-sevanja, s čimer zmanjša njegov prodor v globlje plasti kože. Prav zaradi melanina poleti porjavimo, ljudje s temnejšo poltjo pa imajo nekoliko več naravne zaščite pred UV-žarki.
Kljub temu melanin ne more preprečiti vseh poškodb, ki jih povzroča sonce. UV-sevanje lahko poškoduje kožne celice pri vseh tipih kože, tudi pri temnejši polti. Zato dermatologi zaščito pred soncem priporočajo vsem, ne glede na barvo kože.
Zakaj je zaščita pred soncem pomembna?
Veliko ljudi zaščito pred soncem povezuje predvsem s preprečevanjem sončnih opeklin. V resnici pa so opekline le najbolj očitna in kratkoročna posledica prekomerne izpostavljenosti UV-sevanju.
Preprečevanje prezgodnjega staranja kože
Eden glavnih razlogov za vsakodnevno uporabo zaščite pred soncem je preprečevanje fotostaranja, prezgodnjega staranja kože, ki ga povzroča UV-sevanje. Ob ponavljajoči se izpostavljenosti soncu, UV-žarki spodbujajo nastanek encimov, ki razgrajujejo kolagen in druge pomembne sestavine zunajceličnega matriksa kože. Posledica so izguba čvrstosti, zmanjšana elastičnost, nastanek gub ter bolj groba struktura kože. Poleg tega, UV-sevanje spodbuja nastanek neenakomerne pigmentacije in sončnih peg, ki so značilen znak fotostaranja.
Zmanjšuje tveganje za hiperpigmentacije
UV-sevanje spodbuja nastajanje melanina kot naravnega obrambnega mehanizma kože. Čeprav je to normalen odziv, lahko pretirana ali ponavljajoča se izpostavljenost soncu povzroči neenakomerno razporeditev pigmenta in nastanek hiperpigmentacij oziroma temnejših madežev na koži. To tveganje je še večje pri ljudeh, ki imajo melazmo, brazgotine po aknah ali so nagnjeni k nastanku pigmentnih madežev.
Pomaga zmanjšati tveganje za kožnega raka
Najresnejša posledica dolgotrajne izpostavljenosti UV-sevanju je povečano tveganje za razvoj kožnega raka. UV-žarki lahko povzročajo neposredne poškodbe DNK v kožnih celicah in hkrati spodbujajo nastanek prostih radikalov, ki dodatno poškodujejo celične strukture. Sčasoma se te poškodbe kopičijo in lahko vodijo do razvoja različnih oblik kožnega raka, vključno z melanomom. Tveganje je večje pri svetlopoltih posameznikih, vendar bolezen ni omejena le nanje.
Kako deluje SPF?
Ko govorimo o zaščiti pred soncem, se najpogosteje srečamo z oznako SPF (Sun Protection Factor oziroma zaščitni faktor). Kljub temu veliko ljudi ne ve, kaj ta številka dejansko pomeni in kako vpliva na zaščito kože.
Kaj pomeni SPF?
SPF označuje stopnjo zaščite kože pred UVB-žarki, ki so glavni povzročitelji sončnih opeklin. Višji kot je zaščitni faktor, več UVB-sevanja sončna krema prestreže, preden doseže kožo.
Pomembno pa je vedeti, da SPF ne pove ničesar o zaščiti pred UVA-žarki, ki prodirajo globlje v kožo in pomembno prispevajo k fotostaranju ter poškodbam DNK. Zato je priporočljivo izbirati izdelke z oznako zaščita širokega spektra (broad spectrum), ki ščitijo tako pred UVA kot UVB-sevanjem.
Kakšna je razlika med SPF 30 in SPF 50?
Pogosto lahko slišimo, da med SPF 30 in SPF 50 skoraj ni razlike. To deloma drži, vendar le v laboratorijskih pogojih.
V idealnih pogojih:
- SPF 30 prestreže približno 97 % UVB-žarkov.
- SPF 50 prestreže približno 98 % UVB-žarkov.
Na prvi pogled se razlika zdi majhna, vendar je treba upoštevati, da večina ljudi sončne kreme ne nanese v zadostni količini. Raziskave kažejo, da običajno uporabimo le polovico ali celo četrtino priporočene količine, zato je dejanska zaščita precej nižja od tiste, ki je navedena na embalaži. V takšnih primerih lahko višji zaščitni faktor predstavlja dodatno varnostno rezervo.
Za vsakodnevno uporabo dermatologi običajno priporočajo najmanj SPF 30, pri daljši izpostavljenosti soncu, dopustu, športnih aktivnostih ali zelo svetli koži pa je pogosto boljša izbira SPF 50. Ne glede na izbran zaščitni faktor pa velja eno pomembno pravilo: nobena sončna krema ne zagotavlja 100-odstotne zaščite pred UV-sevanjem, zato mora biti zaščita pred soncem vedno kombinacija več različnih ukrepov.
Koliko sončne kreme je treba nanesti?
Tudi najbolj kakovostna sončna krema ne bo učinkovita, če je nanesemo premalo. Pri določanju zaščitnega faktorja proizvajalci izdelke testirajo pri nanosu približno 2 mg kreme na cm² kože, kar je precej več, kot jo običajno uporabljamo doma. Za zaščito celotnega telesa odrasle osebe potrebujemo približno 30 ml sončne kreme, kar ustreza količini enega manjšega kozarčka.
Za obraz in vrat se pogosto uporablja tudi preprosto pravilo dveh prstov - sončno kremo nanesemo v dveh črtah po dolžini kazalca in sredinca. Takšna količina pri večini odraslih zadostuje za učinkovito zaščito obraza. Če kremo nanašamo v pretanki plasti, je lahko dejanska zaščita bistveno nižja od označenega SPF, ne glede na to, kako kakovosten izdelek uporabljamo.
Kako pravilno uporabljati zaščito pred soncem?
Izbira ustreznega zaščitnega faktorja je le prvi korak. Enako pomembno je tudi, kako in kdaj sončno kremo uporabljamo.
Za najboljšo zaščito pred soncem priporočamo naslednje:
- Sončno kremo nanesemo 15 do 30 minut pred izpostavitvijo soncu, da se enakomerno porazdeli po koži.
- Kremo nanesemo na vse izpostavljene dele telesa, pri čemer ne pozabimo na ušesa, vrat, lasišče (če je izpostavljeno), hrbtišča dlani, stopala in ustnice.
- Zaščito obnovimo vsaki dve uri, tudi če uporabljamo visok zaščitni faktor.
- Ponovni nanos je potreben tudi po plavanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo, tudi pri vodoodpornih izdelkih.
- Sončna krema naj bo zadnji korak jutranje rutine nege kože, pred nanosom ličil.
Veliko ljudi naredi napako, ko sončno kremo nanese le enkrat zjutraj in pričakuje, da bo učinkovita ves dan. V resnici se zaščitni sloj zaradi znojenja, dotikanja obraza in drugih dejavnikov postopoma zmanjšuje, zato je redno obnavljanje ključnega pomena.
Ali je zaščita pred soncem potrebna tudi pozimi?
Ena najpogostejših zmot je, da sončno kremo potrebujemo le poleti. V resnici UV-sevanje ni odvisno le od temperature zraka. UVA-žarki so prisotni skozi vse leto in lahko prodirajo tudi skozi oblake ter navadno okensko steklo. Čeprav pozimi sonce ni tako močno kot poleti, je koža UV-sevanju še vedno izpostavljena, zlasti med vožnjo z avtomobilom ali sedenjem ob oknu.
Posebno pozornost velja nameniti tudi zimskim športom. Na višjih nadmorskih višinah je UV-sevanje intenzivnejše, sneg pa lahko odbije velik del sončnih žarkov in tako dodatno poveča izpostavljenost kože.
Če večino dneva preživimo v zaprtih prostorih, je zaščita predvsem pomembna za dele telesa, ki so redno izpostavljeni svetlobi, predvsem obraz, vrat in hrbtišča dlani. Prav zato številni dermatologi priporočajo, da zaščita pred soncem postane del vsakodnevne jutranje rutine skozi vse leto, ne le v poletnih mesecih.
Kako še dodatno zaščititi kožo pred soncem?
Čeprav je sončna krema nepogrešljiv del zaščite pred soncem, sama po sebi ne more preprečiti vseh poškodb, ki jih povzroča UV-sevanje. Noben zaščitni faktor namreč ne blokira vseh UV-žarkov, poleg tega pa je učinkovitost sončne kreme močno odvisna od pravilnega nanosa in rednega obnavljanja. Najboljšo zaščito dosežemo s kombinacijo več ukrepov.
Izogibajmo se soncu v času najmočnejšega UV-sevanja
Intenzivnost UV-sevanja je običajno največja med 10. in 16. uro, zato je v tem času priporočljivo omejiti daljše zadrževanje na neposrednem soncu. Če je mogoče, poiščite senco ali aktivnosti na prostem načrtujte v jutranjih oziroma poznejših popoldanskih urah. Pri načrtovanju aktivnosti je koristno spremljati tudi UV-indeks, ki prikazuje intenzivnost UV-sevanja na določen dan. Višji kot je UV-indeks, večja je potreba po ustrezni zaščiti.
Nosimo zaščitna oblačila
Oblačila predstavljajo eno najbolj učinkovitih oblik zaščite pred soncem, saj UV-žarkom preprečujejo neposreden stik s kožo. Pri daljši izpostavljenosti soncu izberite lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki prekrijejo čim več kože. Danes so na voljo tudi posebna oblačila z oznako UPF (Ultraviolet Protection Factor), ki nudijo še dodatno zaščito pred UV-sevanjem.
Ne pozabite na klobuk in sončna očala
Pogosto se zgodi, da pri nanašanju sončne kreme pozabimo na lasišče, ušesa ali vrat. Klobuk s širokimi krajci pomaga zaščititi prav te predele, ki so pogosto izpostavljeni soncu. Pomembna so tudi kakovostna sončna očala z UV-zaščito, saj lahko UV-žarki poškodujejo tudi oči in občutljivo kožo okoli njih.
Kako lahko prehrana podpira naravne obrambne mehanizme kože?
Ko govorimo o zaščiti pred soncem, običajno najprej pomislimo na sončno kremo. V zadnjih letih pa raziskovalci vse več pozornosti namenjajo tudi vlogi prehrane pri ohranjanju zdrave kože. Pomembno je poudariti, da prehrana ne more nadomestiti zaščitne kreme ali drugih zaščitnih ukrepov. Lahko pa s pomočjo antioksidantov podpira naravne obrambne mehanizme kože pred oksidativnim stresom, ki nastane zaradi UV-sevanja.
Kaj se v koži zgodi ob izpostavljenosti soncu?
Ko UV-žarki prodrejo v kožo, ne povzročajo le neposrednih poškodb DNK, temveč spodbujajo tudi nastanek prostih radikalov oziroma reaktivnih kisikovih spojin (ROS). Ti lahko poškodujejo celične membrane, beljakovine in DNK ter sprožijo številne procese, povezane s prezgodnjim staranjem kože. Posledica dolgotrajnega oksidativnega stresa so lahko hitrejša razgradnja kolagena, nastanek pigmentacij, zmanjšana elastičnost kože in druge spremembe, značilne za fotostaranje.
Naše telo ima sicer lastne antioksidativne obrambne mehanizme, vendar se lahko ob dolgotrajni ali intenzivni izpostavljenosti soncu njihove zmogljivosti zmanjšajo. Prav zato je pomembna tudi prehrana, bogata z antioksidanti. Če želite izvedeti več o tem, kako antioksidanti pomagajo zaščititi kožo pred oksidativnim stresom in prezgodnjim staranjem, preberite tudi članek Antioksidanti za kožo - kje jih najdemo in kako delujejo?
Katera živila vsebujejo največ antioksidantov?
Raznolika prehrana je najboljši način za zagotavljanje antioksidantov, ki sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Med živila, bogata z antioksidanti, sodijo predvsem:
- paradižnik, ki vsebuje veliko likopena,
- korenje, buča in sladki krompir, bogati z beta-karotenom,
- listnata zelenjava, kot sta špinača in ohrovt, ki vsebujeta lutein in zeaksantin,
- jagodičevje, bogato s polifenoli,
- citrusi, pomemben vir vitamina C,
- oreščki in semena, ki vsebujejo vitamin E,
- zeleni čaj, ki vsebuje katehine oziroma polifenole,
- granatno jabolko, ki je prav tako bogat vir polifenolov.
Granatno jabolko je zaradi visoke vsebnosti polifenolov eno bolj raziskanih sadežev na področju zdravja kože. Več o njegovih lastnostih si lahko preberete v članku z naslovom Granatno jabolko zdravje in uporaba.
Kaj pravijo raziskave?
V zadnjih letih je bilo objavljenih več raziskav, ki so proučevale vpliv različnih prehranskih učinkovin na zaščito kože pred posledicami UV-sevanja.
Največ dokazov trenutno obstaja za karotenoide (na primer likopen, lutein in astaksantin) ter polifenole, med katere sodijo tudi katehini iz zelenega čaja. Raziskave kažejo, da lahko te spojine prispevajo k zmanjševanju oksidativnega stresa, podpirajo naravne obrambne mehanizme kože in vplivajo na nekatere procese, povezane s fotostaranjem. Med najbolj zanimivimi naravnimi antioksidanti je vsekakor astaksantin, o katerem smo podrobneje pisali v članku Astaksantin - naravni antioksidant in njegovi učinki.
Prehransko dopolnilo InGlow, ki je polno antioksidantov
Čeprav prehranska dopolnila niso namenjena zaščiti pred soncem, lahko predstavljajo dopolnitev uravnoteženi prehrani, zlasti kadar vsebujejo različne antioksidativne spojine. Prehransko dopolnilo InGlow vsebuje več sestavin z antioksidativnim delovanjem, med drugim ekstrakt zelenega čaja, ekstrakt granatnega jabolka, astaksantin, vitamin C in vitamin E. Te sestavine sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, ki se poveča tudi ob izpostavljenosti UV-sevanju. Vitamin C prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za delovanje kože, vitamina C in E ter cink pa sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Pomembno pa je poudariti, da InGlow ni nadomestilo za sončno kremo. Tako kot druga prehranska dopolnila z antioksidanti nima zaščitnega faktorja (SPF), ne preprečuje sončnih opeklin in ne more nadomestiti zaščitnih oblačil ali izogibanja močnemu soncu. Njegova vloga je predvsem podpora naravnim obrambnim mehanizmom kože kot del celostne rutine za zdravje kože.
Najpogostejše napake pri zaščiti pred soncem
Tudi najbolj kakovostna sončna krema ne bo zagotovila ustrezne zaščite, če je ne uporabljamo pravilno. Med najpogostejšimi napakami so:
- Sončne kreme nanesemo premalo: Večina ljudi uporabi precej manj sončne kreme, kot je potrebno za doseganje zaščitnega faktorja, navedenega na embalaži. Posledično je dejanska zaščita kože bistveno nižja.
- Zaščito nanesemo samo enkrat: Zaščita pred soncem ni celodnevna. Sončno kremo je treba ponovno nanesti približno vsaki dve uri ter po plavanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo.
- Pozabimo na posamezne dele telesa: Ušesa, vrat, ustnice, lasišče, hrbtišča dlani in stopala sodijo med predele, ki jih pri nanašanju sončne kreme pogosto spregledamo. Prav na teh mestih se lahko zaradi dolgotrajne izpostavljenosti razvijejo tudi spremembe, povezane s fotostaranjem ali kožnim rakom.
- Sončno kremo uporabljamo samo na plaži: UV-sevanje nas spremlja tudi med sprehodom, vožnjo z avtomobilom, športnimi aktivnostmi ali sedenjem ob oknu. Čeprav takrat običajno ne občutimo vročine, je koža še vedno izpostavljena predvsem UVA-žarkom.
- Zanašamo se na zagorelost: Pogosto slišimo, da osnovna zagorelost ščiti pred soncem. V resnici zagorela koža predstavlja le omejeno naravno zaščito, hkrati pa je zagorelost znak, da je do poškodb kože zaradi UV-sevanja že prišlo. Zato zagorelost ne more nadomestiti sončne kreme.
Zaključek
Zaščita pred soncem je veliko več kot le nanos sončne kreme pred odhodom na plažo. Gre za vsakodnevno skrb za zdravje kože, ki pomaga zmanjšati tveganje za sončne opekline, prezgodnje staranje, hiperpigmentacije in dolgoročne poškodbe, povezane z UV-sevanjem. Najbolj učinkovita zaščita temelji na kombinaciji več ukrepov: uporabi sončne kreme z ustreznim zaščitnim faktorjem in širokim spektrom delovanja, izogibanju najmočnejšemu soncu, nošenju zaščitnih oblačil ter rednem obnavljanju zaščite.
Hkrati pa vse več raziskav kaže, da ima lahko pomembno vlogo tudi prehrana, bogata z antioksidanti, ki podpira naravne obrambne mehanizme kože pred oksidativnim stresom. Živila, kot so jagodičevje, paradižnik, granatno jabolko in zeleni čaj, predstavljajo odličen vir bioaktivnih spojin, prehranska dopolnila z antioksidanti pa lahko uravnoteženo prehrano dodatno dopolnijo. Pri tem je pomembno poudariti, da nobeno prehransko dopolnilo ne more nadomestiti sončne kreme ali drugih preverjenih ukrepov za zaščito pred soncem. Če bo zaščita pred soncem postala del vaše vsakodnevne rutine, ne le poleti, ampak skozi vse leto, boste naredili eno najboljših dolgoročnih naložb v zdravje, videz in mladosten izgled svoje kože.
Pogosta vprašanja
Kakšna zaščita pred soncem je najboljša?
Najbolj učinkovita zaščita pred soncem je kombinacija več ukrepov. Poleg uporabe sončne kreme širokega spektra, z najmanj SPF 30 je priporočljivo še nositi zaščitna oblačila, sončna očala in klobuk, se zadrževati v senci ter se izogibati soncu med 10. in 16. uro.
Zaščito je treba redno obnavljati, zlasti po plavanju ali močnem potenju.
Kakšna je razlika med SPF 30 in SPF 50?
SPF 30 prestreže približno 97 % UVB-žarkov, SPF 50 pa približno 98 %. Čeprav je razlika v laboratorijskih pogojih majhna, večina ljudi sončno kremo nanese v premajhni količini, zato lahko višji zaščitni faktor v praksi zagotovi nekoliko večjo zaščito.
Pomembno je tudi, da izberemo zaščito širokega spektra, ki ščiti tako pred UVA kot UVB-sevanjem.
Ali je zaščita pred soncem potrebna tudi pozimi in v oblačnem vremenu?
Da. UVA-žarki so prisotni skozi vse leto, prehajajo skozi oblake in tudi skozi navadno okensko steklo.
Zato je zaščita pred soncem priporočljiva tudi pozimi in v oblačnem vremenu, še posebej za obraz, vrat in druge izpostavljene dele kože.
Ali lahko prehrana pomaga zaščititi kožo pred soncem?
Prehrana ne more nadomestiti sončne kreme, lahko pa podpira naravne obrambne mehanizme kože.
Živila, bogata z antioksidanti, kot so paradižnik, jagodičevje, granatno jabolko in zeleni čaj, pomagajo zaščititi celice pred oksidativnim stresom, ki nastane tudi zaradi UV-sevanja. Za najboljšo zaščito je priporočljiva kombinacija zunanje zaščite in uravnotežene prehrane.
Zakaj je InGlow odlična izbira tudi poleti?
Poleti je koža zaradi sonca, vročine in drugih zunanjih dejavnikov še bolj izpostavljena oksidativnemu stresu. InGlow vsebuje skrbno izbrane antioksidativne sestavine, kot so ekstrakt zelenega čaja, ekstrakt granatnega jabolka, astaksantin ter vitamina C in E, ki sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Hkrati vitamin C prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za delovanje kože. InGlow je zato odlična podpora poletni rutini nege kože, vendar ne nadomešča sončne kreme ali drugih ukrepov za zaščito pred soncem.
Avtor članka
Urška Šetina
mag. inž. prehrane
