Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, ki je dandanes zelo pogosta. Po ocenah WHO (Svetovna Zdravstvena Organizacija) naj bi prizadela vsaj 230 milijonov ljudi po vsem svetu, tako otroke kot tudi odrasle. Tukaj boste izvedeli vse o tej kronični bolezni ter kako se lahko učinkovito spopadete z njo. 

Kaj je atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis, znan tudi kot atopijski ekcem, je kronična in ponavljajoča se vnetna kožna bolezen, katere pogostost se je v zadnjih desetletjih (še posebej v razvitih državah) precej povečala. Gre za stanje, ki se po navadi začne v otroštvu, vendar pa lahko vsak zboli za to boleznijo, ne glede na starost. Pri mnogih, atopijskih dermatitis izgine sam od sebe že v otroštvu, ampak se lahko nadaljuje tudi v odraslo dobo in ostane prisoten skozi celotno življenje. Atopijski dermatitis ni nalezljiv, zato se ne more prenašati z osebe na osebo. Ima širok spekter simptomov in znakov, ki prispevajo k funkcionalnim motnjam, omejujejo zmožnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti in posledično lahko močno poslabša kakovost življenja posameznikov. 

Zaenkrat še ni popolnoma znano, kaj povzroča atopijski dermatitis, vendar vemo, da imajo geni, imunski sistem in okolje ključno vlogo pri tej bolezni. Najverjetneje je, da genetski in okoljski dejavniki v kombinaciji vplivajo na kožno bariero, aktivacijo celic imunskega sistema in neravnovesju kožne mikrobiote, kar pripelje do različnih simptomov atopijskega dermatitisa oz. različnih podtipov te bolezni. Za mnoge ljudi se stanje izboljša do odrasle dobe, toda pri nekaterih lahko ostane ta bolezen prisotna vse življenje. Osebe z atopijskim dermatitisom imajo tudi večje tveganje za razvoj različnih alergij na hrano, respiratorne motnje, okužbe na koži ter druge vnetne in avtoimunske bolezni. 

Kdo zboli za atopijskim dermatitisom?

Ta bolezen se običajno pojavi v otroštvu in mladosti. Za mnoge otroke atopijski dermatitis izgine pred najstniškimi leti, vendar pa se lahko ti simptomi nadaljujejo tudi potem v odrasli dobi. Zelo redko se lahko zgodi, da se bolezen prvič pojavi šele v odrasli dobi. Po ocenah naj bi imelo atopijski dermatitis 15% – 25% otrok, na drugi strani pa med 1% in 10% odraslih.

Kakšni so simptomi atopijskega dermatitisa? 

Atopijski dermatitis povzroča, da koža postane izjemno srbeča. Praskanje vodi do nadaljnje rdečice, otekanja, razpok, izločanja bistre tekočine na mestu izbruha, krast in luščenja. V večini primerov obstajajo obdobja, ko je bolezen hujša – to imenujemo izbruhi, potem pa sledijo obdobja, ko se koža izboljša ali popolnoma očisti in to obdobje imenujemo remisija. 

Kako prepoznamo atopijski dermatitis?

Kot smo že omenili lahko atopijski dermatitis prepoznamo po značilnih simptomih, kot je srbenje, drugi pogosti simptomi pa so še lahko:

• • Rdeči, suhi predeli kože,

• • Izpuščaji, iz katerih se lahko izteka bistra tekočina ali pa krvavijo, ko se jih praska.

• • Zadebelitev in otrdelost kože.

Simptomi se lahko pojavijo na več delih telesa hkrati, lahko se pojavijo na istih mestih ali pa na novih lokacijah. Videz in lokacija izpuščaja se po navadi razlikujeta glede na starost, vendar se izpuščaj lahko pojavi kjerkoli na telesu. Če se vam izbruhi pojavljajo predvsem na obrazu si preberite še članek: Atopijski dermatitis na obrazu, kjer smo se še bolj podrobno posvetili tej tematiki.

Poleg tega pa imajo ljudje z atopijskim dermatitisom pogosto prisotna tudi druga stanja, kot so:

• • Astma in alergije, vključno z alergijami na hrano.

• • Druge kožne bolezni, kot je ihtioza, ki povzroča suho, zadebeljeno kožo.

• • Depresija ali anksioznost.

• • Slab spanec oz. nespečnost. 

Pri tej kožni bolezni lahko pride tudi do nekaterih zapletov in ti vključujejo:

• • Bakterijske okužbe kože, ki se lahko poslabšajo predvsem zaradi praskanja. Te so zelo pogoste in lahko otežijo sam potek bolezni.

• • Virusne kožne okužbe, kot so bradavice ali herpes.

• • Nespečnost, ki je predvsem problematična pri otrocih in lahko med drugim privede do vedenjskih težav.

• • Ekcem rok (dermatitis rok).

• • Težave z očmi, kot so konjunktivitis (vnetje očesne veznice), ki povzroča otekline in rdečico na notranji strani veke in belega dela očesa.

• • Blefaritis, ki povzroča splošno vnetje in rdečico veke.

Katere so faze atopijskega dermatitisa?

Poznamo tri različne faze atopijskega dermatitisa (AD): AD novorojenčkov, AD v otroštvu in AD v odrasli dobi. Pri dojenčkih do 2. leta starosti je najpogostejši rdeč izpuščaj, iz katerega lahko izteka tekočina, pojavlja pa se predvsem na obrazu, lasišču in na pregibih sklepov (za kolenom, na pregibu roke). Od 2. leta starosti naprej pa do pubertete je najpogostejši rdeč zadebeljen izpuščaj, iz katerega lahko izteka tekočina ali pa ta krvavi, ko se mesto izbruha praska. Pojavlja se predvsem na komolcih in kolenih, običajno v pregibu, na vratu in gležnjih.

Pri najstnikih in odraslih pa je najpogostejši rdeč do temno rjav luskast izpuščaj, ki lahko krvavi in se strdi, ko se ga praska in se pojavi predvsem na rokah, vratu, komolcih in kolenih, koži okoli oči, na lasišču, gležnjih in stopalih. Če se vam izbruhi pojavljajo predvsem na lasišču smo se v članku atopijski dermatitis na lasišču še dodatno posvetili ravno temu, saj za tovrstne izbruhe in nego obstaja nekaj posebnosti.

Kaj povzroča atopijski dermatitis?

Nihče ne ve, kaj točno povzroča atopijski dermatitis, vendar pa lahko spremembe v zaščitnem sloju kože povzročijo izgubo vlage. Posledično koža postane suha, kar vodi do poškodb in vnetja. To vnetje neposredno sproži občutke srbenja, praskanje pa vodi do nadaljnje poškodbe kože in povečanega tveganja za okužbo z bakterijami. Prav tako pri tej bolezni igrajo pomembno vlogo spremembe (mutacije) v genih, težave z imunskim sistemom, izpostavljenost določenim snovem/dejavnikom v okolju ter genetika:

• • Imunski sistem običajno pomaga telesu pri boju proti boleznim, bakterijam in virusom, včasih pa zaradi različnih razlogov imunski sistem postane prekomerno aktiven, kar lahko povzroči vnetje kože (to lahko vodi do atopijskega dermatitisa).

• • Okoljski dejavniki lahko sprožijo imunski sistem, da spremeni zaščitno pregrado kože, kar omogoča uhajanje vlage, kar pa spet lahko privede do atopijskega dermatitisa. Ti dejavniki vključujejo npr. izpostavljenost tobačnemu dimu, nekatere vrste onesnaževal zraka, dišave in druge spojine, ki se nahajajo v izdelkih za nego kože in milih ter prekomerno suha koža.

• • Genetika: Verjetnost za razvoj atopijskega dermatitisa je večja, če obstaja družinska anamneza atopijskega dermatitisa, senenega nahoda ali astme. Poleg tega raziskave kažejo, da se to stanje pogosteje razvije pri ženskah kot pri moških.

Kaj lahko sproži reakcijo?

Sprožilci atopijskega dermatitisa se lahko razlikujejo od osebe do osebe, vendar obstajajo nekateri pogosti dejavniki, ki lahko povzročijo ali poslabšajo stanje:

• • Suha koža: ko je koža izjemno suha, ta postane groba, luskasta ali razpokana, kar lahko poslabša simptome atopijskega dermatitisa.

• • Iritanti: določene snovi lahko kožo dražijo – na primer kemična sredstva v milu, detergentih, losjonih in parfumih.

• • Stres: čeprav stres sam po sebi ne povzroča atopijskega dermatitisa, lahko poslabša simptome ali sproži izbruhe.

• • Alergeni: na primer cvetni prah, prhljaj hišnih ljubljenčkov, plesni in pršice.

• • Nekatera živila: kot so mlečni izdelki, jajca, oreščki in soja lahko pri nekaterih posameznikih sprožijo simptome atopijskega dermatitisa.

• • Podnebje in vremenske razmere: ekstremne vremenske razmere, kot so zelo suh zrak ali prekomerna vlažnost, pa tudi nenadne spremembe temperature lahko sprožijo ali poslabšajo simptome.

• • Okužbe: okužbe kože, zlasti s stafilokoknimi bakterijami ali nekaterimi virusi.

• • Hormonske spremembe: pri nekaterih ženskah hormonske spremembe, ki se pojavijo med menstrualnim ciklusom ali nosečnostjo, lahko vplivajo na simptome atopijskega dermatitisa.

Pomembno je, da znamo prepoznati te sprožilce in se jim, kolikor je to le mogoče, izogibamo, da se zmanjša verjetnost izbruhov ali poslabšanja atopijskega dermatitisa.

Diagnoza, zdravljenje in preprečevanje atopijskega dermatitisa

Diagnoza te bolezni temelji na specifičnih kriterijih, ki upoštevajo zgodovino bolezni pacienta in njegove družine ter klinične simptome pacienta. Po potrebi zdravnik izvede tudi teste za identifikacijo alergij in izključitev drugih kožnih bolezni. Cilj terapije zahteva večstopenjski pristop, ki se osredotoča predvsem na zmanjšanje srbenja in nadzor nad boleznijo. Kakšen način zdravljenja bo zdravnik izbral temelji predvsem na resnosti bolezni, pa tudi na sami starosti pacienta. Zdravljenje atopijskega dermatitisa se lahko začne z rednim vlaženjem kože s primernimi izdelki za nego. Prav tako lahko v lekarnah dobite kreme, ki pomagajo pri srbenju kože ter pri obnavljanju kožne bariere.

Nekatere terapije, ki se uporabljajo za obvladovanje simptomov atopijskega dermatitisa:

• • Zdravila in izdelki, ki se nanašajo direktno na kožo: ti so namenjeni predvsem nadzorovanju srbenja in obnavljanju kože. Med te sodijo predvsem kortikosteroidne kreme, kot je hidrokortizon, kortikosteroidne tablete (primerne samo za kratkotrajno uporabo) in peroralni antihistaminiki, ki lahko v nekaterih primerih pomagajo lajšati srbenje. Prekomerna uporaba kortikosteroidnih izdelkov, ki se nanašajo na kožo, lahko povzroči neželene učinke, kot je tanjšanje kože, zato je res pomembno, da se držimo predpisanih navodil uporabe.

• • Zdravila za boj proti okužbi. Sem spadajo antibiotične tablete za zdravljenje okužbe in zdravila, ki nadzirajo vnetje.

• • Biološka injekcijska zdravila se uporabljajo pri ljudeh z zmerno do hudo boleznijo in pri tistih, ki se ne odzivajo dobro na druge načine zdravljenja.

• • Svetlobna terapija: to terapijo se uporablja za ljudi, pri katerih se ne pokaže izboljšanja s topičnimi zdravili ali pa se jim hitro ponovno pojavijo/poslabšajo simptomi po koncu zdravljenja. Pri svetlobni terapiji se območje izbruha izpostavi nadzorovanim količinam naravne sončne svetlobe, uporablja pa se lahko tudi UVA ali UVB svetlobo. Čeprav je svetlobna terapija učinkovita, ima lahko pogosta uporaba škodljive učinke, vključno s prezgodnjim staranjem kože, spremembami barve kože (hiperpigmentacija) in povečanim tveganjem za kožnega raka. Zaradi teh razlogov se fototerapija redko kdaj uporablja pri mlajših otrocih, pri dojenčkih pa sploh ne. 

Kako zmanjšati možnosti za izbruh? 

Pomembno je, da se ugotovi, kateri so vaši sprožilci izbruhov in da se tem čim bolj izogibate. Prav tako se poskusite izogniti praskanju prizadetih območij, saj to poslabša vnetje, podaljša čas zdravljenja ter lahko na mesto izbruha vnese bakterije, ki povzročijo okužbo. Izogibajte se nošenju volne ali drugih tkanin, ki lahko dražijo kožo, uporabi močnih mil, detergentov ali izdelkov, ki vsebujejo dišave ali barvila. Oblačila perite z detergentom, ki je primeren za občutljivo kožo in ne vsebuje dišav. Nosite ohlapna oblačila, ki so iz naravnih materialov (npr. bombaž). Kožo dobro zaščitite pred soncem z uporabo sončne kreme  (SPF vsaj 30). Tudi stres je lahko eden iz med sprožilcev atopijskega dermatitisa, zato redno izvajajte tehnike sproščanja in poskrbite za svoje duševno zdravje. 

Kako negovati kožo z atopijskim dermatitisom?

Negovanje kože z atopijskim dermatitisom zahteva skrbno in dosledno rutino, ki pomaga vzdrževati vlago v koži, zmanjšuje suho kožo in draženje ter preprečuje izbruhe. Tukaj imamo za vas nekaj ključnih korakov in priporočil:

• • Vsakodnevno vlaženje: Uporabljajte vlažilne kreme ali emoliente brez dišav, ki so posebej zasnovani za občutljivo oz. atopično kožo. Nanesite jih večkrat na dan, še posebej po umivanju, da zaklenete vlago v koži.

• • Umivanje in kopanje: Izogibajte se dolgim vročim prham ali kopelim, saj lahko izsušijo kožo. Namesto tega uporabljajte mlačno vodo in se umivajte z nežnimi čistilnimi izdelke, ki ne vsebujejo dišav. Po kopanju kožo nežno popivnajte s brisačo, da ne odstranite vse vlage. Pomembno je tudi, da na prizadeta območja kože v 3 minutah po izhodu iz kopeli nanesete vlažilno kremo, da preprečite izsušitev kože.

• • Nega kože med izbruhi: Med izbruhi vam lahko zdravnik priporoči dodatna zdravila, kot so topikalni kortikosteroidi ali biološka zdravila, da se nadzoruje vnetje in srbenje.

• • Vlaženje zraka: Uporaba vlažilcev zraka, zlasti v vročih mesecih, lahko pomaga preprečiti izsušenost kože.

Pomembna je tudi zdrava in uravnotežena prehrana

Raziskave kažejo, da bi lahko za obvladovanje simptomov atopijskega dermatitisa pomagala tudi prehrana. Kot smo že zgoraj omenili lahko uživanje specifični živil sproži izbruhe atopijskega dermatitisa. Ključno je, da se v primeru, če se spopadate s to boleznijo, osredotočite tudi na prehrano in odkrijete, kaj je za vas sprožilec in kaj je za vas ‘varna’ hrana. Pomembno je, da se ne izključuje živil po nepotrebnem, sploh pri otrocih in malčkih. Pri dojenčkih in v zgodnjem otroštvu so pogosti prehranskih alergeni kravje mleko, jajca, pšenica, gluten, soja, oreščki in arašidi. 

Pomembno je, da se ne glede na starost držimo uravnotežene prehrane, ki je bogata z zelenjavo, sadjem, ribami in drugimi živili, bogatimi z omega 3 maščobnimi kislinami (npr. ribe, morski sadeži, lanena in chia semena), vitaminom D in drugimi hranili, ki so potrebna za obnavljanje in ohranjanje zdrave kože. 

Med ta ključna hranila spadajo:

• • Vitamin A: ta je tesno povezan z zdravjem kože, pomanjkanje pa lahko prispeva tudi k atopijskemu dermatitisu ter drugim težavam s kožo.

• • Vitamin E: ščiti celične membrane pred prostimi radikali, uporablja pa se tudi topično za brazgotine in zmanjšanje srbenja.

• • Vitamin D: ima pomembno vlogo pri zdravju imunskega sistema, njegovo pomanjkanje pa lahko privede do povečanega tveganja in resnosti atopijskega dermatitisa.

• • Vitamin C: je antioksidant in je ključnega pomena za nastanek kolagena v koži, ta pa ima pomembno vlogo pri ohranjanju strukture kože.

• • Selen: lahko pomaga zmanjšati vnetje in oksidativni stres, ki prispevata k atopijskemu dermatitisu.

• • Cink: pomanjkanje cinka je pogosto pri ljudeh z atopijskim dermatitisom.

• • Omega 3 maščobne kisline: esencialne maščobne kisline so potrebne za ohranjanje strukture celičnih membran. Poleg tega lahko maščobne kisline omega 3 EPA in DHA izboljšajo simptome atopijskega dermatitisa, zaradi svojih protivnetnih učinkov.

• • Uporaba probiotikov lahko pomaga pri krepitvi črevesne mikrobiote, imunskega sistema in posredno tudi pri preprečevanju alergijskega odziva. 

• • Antioksidanti: ker je atopijski dermatitis vnetna kožna bolezen, lahko prehrana, bogata z protivnetnimi in antioksidativnimi živili, zmanjša vnetje in tako pozitivno vpliva na zdravje kože. 

Pomembno je, da prehrana vključuje vsa hranila, saj so nekatera ključnega pomena za zdravje kože, na drugi strani pa se pomanjkanje teh hranil pogosto izkaže prav na koži in tudi negativno vpliva na celjenje ran.

Pomagamo si lahko še s prehranskim dopolnilom, kot je InGlow, saj vsebuje ceramide in hialuronsko kislino, ki kožo navlažijo od znotraj. Ceramidi v InGlow-u so po sestavi podobni ceramidom, ki se nahajajo v naši koži. Ti so pomembni, saj našo kožo ohranjano navlaženo, z uživanjem fitoceramidov pa lahko obnovimo kožno bariero (ki je pri atopijskem dermatitisu velikokrat poškodovana) in jo skupaj s hialuronsko kislino dodatno navlažimo. Pri atopijskem dermatitisu je pomembno, da našo kožo ohranjamo navlaženo, saj lahko to prepreči nastanek novih izbruhov. Prav tako InGlow vsebuje veliko različnih antioksidantov (npr. ekstrakt zelenega čaja, ekstrakt granatnega jabolka, astaksantin…), ki imajo protivnetne učinke in na kožo delujejo pomirjujoče. Vsebuje še cink, vitamin E in C, ki so tudi ključnega pomena pri ohranjanju zdrave kože.

Čeprav atopijskega dermatitisa na obrazu ni mogoče ozdraviti, ga je mogoče obvladovati z ustreznimi ukrepi. Navsezadnje pa si zapomnite, da je ta kronična bolezen precej vztrajna in da lahko traja kar nekaj časa, preden najdete ustrezen način spopadanja z njo. Če se vam pojavi okužba ali pa če simptomi še kar vztrajajo, se nujno posvetujte z zdravnikom.